Prva arhitekturna delavnica o prenovi stavbne dediščine Zakaj ohranjati dediščino? je za nami
Zadnjo sredo v aprilu so se tisti, ki se zavedajo pomena kulturne dediščine za sedanji in prihodnji razvoj ter s tem tudi ohranjanja narodove identitete, česar se še posebej zavedamo v dneh po požaru enega najlepših zgledov francoske gotske arhitekture, stolnice Notre – Dame, zbrali v predavalnici Restavratorskega centra ZVKDS in jo napolnili do zadnjega kotička. V popolni tišini so poslušalci spremljali odlična predavanja povabljenih strokovnjakov, ki so predstavili svoje poglede na dediščino, jih okrepili s premišljeno izbranimi primeri in iz številčne publike ob navajanju takšnih in drugačnih dejstev, ki vplivajo na dojemanje dediščine in posledično njen obstoj, izvabili slišanemu primerne odzive: prikimavanja z glavo, skomige z rameni, nasmehe in spogledovanje.
Glede na seznam odličnih predavateljev so bili odzivi pričakovani.
Najprej je poslušalce s kratko predstavitvijo ciljev in nalog Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije pozdravil generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin, ki pravi, da je dediščino treba vključiti v življenje, jo shraniti v naša srca in zavest, da bi ohranili naše lastno svojstvo.
Umetnostni zgodovinar in predavatelj na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Matej Klemenčič je v predavanju z naslovom Kulturna dediščina – kaj je to? predstavil dediščino, njen pomen in posebnosti slovenske kulturne dediščine v evropskem kontekstu. Izpostavil je pomembnost dojemanja prostora kot celote, nujnost premišljenega vključevanja novih, prostoru primernih objektov in delovanje »senzibilnega« arhitekta, ki pri projektiranju ob upoštevanju napisanih prostorskih aktov upošteva senzibilnost prostora in s posegom vanj ni agresiven do obstoječega.
Dr. Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in uspešen arhitekt, je v predavanju z naslovom Načrtovanje za prenovo predstavil Eberlov »življenjski cikel stavb« s primeri iz prakse, ki projektanta usmerja najprej k razumevanju in spoštovanju življenjskega cikla stavbe, členitvi stavbe na časovne sloje, izbire materialov za načrtovani razpad in načrtovanje pomena.
Dealvnico je s predavanjem Ohranjanje dediščine je etična kategorija o pomenu dediščine v razvoju družbe, smiselnostjo njenega ohranjanja v odnosu do kulture okolja in kulture prihodnjih generacija zaključila dr. Živa Deu. Svoja dognanja je na podlagi dragocenih izkušenj prikazala na primerih dobre prakse pri obnovi in prenovi v času vojne poškodovane stavbne dediščine sosednjih držav.
Dogodek, ki mu bo sledilo nadaljevanje, se je zaključil s potrditvijo misli, da dediščina resnično je naše lastno svojstvo in moramo storiti vse, da jo ohranimo.
Vabljeni ste, da se nam 29. maja 2019 pridružite na naslednjem sklopu enodnevnih Arhitekturnih delavnic o prenovi stavbne dediščine z naslovom Identiteta prostora.