S predavanji na temo Klasične gradbene konstrukcije smo 12. junija 2019 zaključili pomladni del prvega niza arhitekturnih delavnic o kvalitetni prenovi stavbne dediščine.
O tradicionalnih, a hkrati tudi lokalnih gradivih naše stavbne dediščine lesu, kamnu, opeki ter apnu kot vezivu stavbnih konstrukcij, o načinih pridobivanja, obdelavi, njihovi vgradnji smo prisluhnili priznanim strokovnjakinjam, nekateri izvedeli veliko novega, spet drugi pa svoje znanje le osvežili.
Veseli smo številčnega obiska in dobrega odziva poslušalcev na vseh delavnicah in že napovedujemo naslednjo arhitekturno delavnico Modul 4, POŠKODBE KONSTRUKCIJ IN PRIMERI POPRAVIL, ki bo 23. oktobra 2019, prav tako v predavalnici Restavratorskega centra v Ljubljani.
Preden se za kratek čas poslovimo, vas vabimo, da si preberete vtise iz naših prvih dveh druženj.
Želimo vam dolgo, vroče poletje in se veselimo našega ponovnega srečanja na arhitekturnih delavnicah v jeseni.
Moji vtisi iz delavnice se nanašajo na eni strani na moje dolgoletno strokovno spremljanje delovanja področja varstva kulturne dediščine (muzejske dejavnost), na drugi strani pa na osebno prepričanje o nujni kvalitetni prenovi historičnih objektov in vključevanju njihovega estetskega potenciala na polje bivalne kulture v najširšem pomenu besede.
Menim, da je potrebno v vseh skupinah najširše javnosti, začenši pri najmlajših, krepiti zavedanje, da so podedovani historični objekti (in njihov izvorni inventar) velik potencial za identiteto in razvoj ter družbeni kapital naroda. Nenehno je potrebno opozarjati na senzibilnost do ohranja dediščine, hkrati pa si prizadevati za strokovne in ekonomsko dostopne rešitve prenove objektov (konservatorske in arhitekturne rešitve), ki bodo sledile tudi viziji in potrebam sodobnega načina življenja, z upoštevanjem karakteristik slovenskega prostora.
Združenju zgodovinskih mest Slovenije se zahvaljujem za vabilo na delavnico in z zanimanjem pričakujem nadaljevanja z novimi predstavitvami, medsebojnim dialogom ter predlogi in dobrimi praksami ekonomsko dostopnih rešitev prenove objektov.
Vida Koporc Sedej
Direktorat za kulturno dediščino
Ministrstvo za kulturo
Predavanja s prve delavnice Šole prenove bi bila zelo primerna za širšo publiko, saj je šlo za dober pregled osnovnih dejstev, pomena in problemov varovanja kulturne dediščine. Pohvalen je vaš izbor predavateljev z večih področij, ki kaže na različne vidike obravnavanja in ohranjanja kulturne dediščine. Morda bi lahko zraven vključili tudi kakšno predavanje in vidik etnologov (glede na to, da so delavnice namenjene tudi študentom arhitekture, ki bodo morda nekoč sodelovali z ZVKDS in verjetno zaenkrat še niso dobro seznanjeni s tem), ki bi lahko malo bolj kompleksno predstavili kulturno dediščino – ne le nepremično, ki je bila pri predavanjih arhitektov in umetnostnega zgodovinarja v središču, ampak tudi nesnovno – vsa gradnja objektov je namreč rezultat tehnik, znanja, spretnosti, prilagajanja okolju, rabe materialov, ki se uvrščajo med nesnovno kulturno dediščino.
V splošnem sem bila s predavanji zelo zadovoljna, prav tako s programi nadaljnjih delavnic, ki se jih bom gotovo udeležila. Hvala za vaš trud in delo!
Tina Komac
Oddelek za prostor
Javni zavod Triglavski narodni park