Vabljeni na delavnico o tlaku – Kamnite preproge naših mest, ki bo 29.septembra 2023 v Škofji Loki na Mestnem trgu 35, (1. nadstropje) v Škofji Loki, namenjena je mladim, vendar bo zanimiva tudi za starejše.
Tlak mesta, ulice, trga ali dvorišča – atrija daje mestu podobo urejenosti, domačnosti, pa hkrati tudi videz urbanosti. V Škofji Loki, ki ima sredneveško ulično zasnovo, že več let poteka projekt obnove tlakov v starem mestnem jedru. Pri tem se Občina Škofja Loka trudi v čim večji meri uporabiti lokalna gradiva ter uporabiti tehnike in načine polaganja kot so jih izvajali nekoč. Za tlak večine srednjeveških mest, tako pri nas kot po svetu, so bili uporabljeni rečni prodniki iz bližnjih rek, način polaganja pa imenujemo „mačje glave“.
Na delavnici o tlaku bomo z učenci na sprehodu skozi staro mestno jedro poiskali še ohranjene dele starih tlakov, predstavili bomo tudi “nahajališče” pridobivanja mačjih glav, prebirali in sortirali najbolj primerne kame za vgradnjo in tako spoznali postopke priprave gradiva za tlakovanje. Potem pa sledi še izvedba polaganja prodnikov v pesek ter oblikovanje različnih vzorcev iz različnih vrelikosti, barv in oblik kamnov.
Pobudo za delavnico je podala Občina Škofja Loka z namenom spoznavanja in izobraževanja mladih o pomenu varovanja, ohranjanja ter prenove kulturne dediščine lokalnega prostora.
Udeleženci delavnice so pod budnim mentorstvom tesarskih mojstrov iz Poljanske doline spoznavali in kmalu usvojili skrivnosti pravilne uporabe starih orodij, kot so jih uporabljali naši dedje pri ročni obdelavi lesa.
Nova znanja so udeleženci uspešno uporabili pri tesanju ostrešja za novo leseno uto, ki bo dopolnila krasno arhitekturo objektov na Kmetiji Na Lanišah, odlične gostiteljice naše delavnice. Slikovito kmetijo Na Lanišah najdete v idiličnem Cerkljanskem hribovju, na prelomu Primorske in Gorenjske. Toplo vas vabimo, da jo obiščete na naslovu Podlanišče 15.
Video in foto: Uroš Gantar (Zavod za varstvo kulturne dediščine)
Na slovesni podelitvi priznanj Šole prenove, ki je potekala v sredo, 29. marca, v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, je 17 lastnikov objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov, hiš, domačij, kmetij, cerkva iz mest in krajev iz vse Slovenije prejelo priznanja za uspešno prenovo za leto 2022, štirje med njimi pa so prejeli posebna priznanja za prenovo.
Priznanja Šole prenove, projekta, ki je nastal v partnerstvu s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo Ljubljana in Šolskim centrom Škofja Loka, smo podelili drugič, tokrat za leto 2022.
Na prireditvi je prejemnike pozdravil direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin. Izpostavil je pomen in vlogo Šole prenove kot oblike organiziranja civilne družbe z namenom povezovanja vseh, ki si prizadevajo ohranjati in prenavljati kulturno dediščino.
Doc. Aleksander Ostan (Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani) je spregovoril v imenu ocenjevalne komisije, ki so jo poleg njega sestavljali še prof. dr. Živa Deu, Mateja Kavčič, Katarina Odlazek in dr. Robert Peskar. V nagovoru je opozoril na energetski, ekološki, ekonomski in estetski pomen kulturne dediščine, kar pomeni za družbo velik potencial, ki se ga še premalo zavedamo.
Špela Spanžel, v. d. direktorice Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS, je v slavnostnem nagovoru izpostavila več pomembnih vidikov prenove, od skrbno načrtovanega prenavljanja do tega, ko se pravzaprav ne prenavlja, ampak le vzdržuje in ohranja originalna substanca.
Podžupan MO Novo mesto Urban Kramar je v nagovoru izpostavil, da so na novomeški občini ponosni, da je bila prenova iz let 2018 in 2019 prepoznana kot zgledna, predvsem pa jih veseli, da je inovativno pripomogla k izboljšanju infrastrukture in vzpostavitvi središčne lokacije za druženje občanov.
Dobitniki priznanj
Za uspešno prenovo je 13 lastnikov prejelo priznanja za prenovo kulturne dediščine za leto 2022: Ruska dača v Zgornjih Gameljnah, kašča pri Brecu v Jesenici pri Cerknem, gospodarsko poslopje pri župnišču v Šentjoštu nad Horjulom, domačija Kapl v naselju Dražen Vrh, hiša na Cesti talcev 5 in hiša na Spodnjem trgu 11 v Škofji Loki, mestno jedro v Novem mestu, Smrekarjeva domačija v Grobišču, domačija Šturmajce v Gorenji Kanomlji, vila na Ljubljanski 28 na Bledu, hiša na Trubarjevi 28 v Ljubljani, domačija v Stari Loki 150 ter domačija v Kobjeglavi 57.
Komisija pa je še posebej izpostavila in s posebnimi priznanji za prenovo nagradila presežnike, ki pridajo največ h kakovosti prenove: domačijo Buje 1 za najbolj avtentičen primer ohranjanja dediščine, hišo Sv. Vid 12 v Sv. Vidu pri Cerknici in župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Tišini za izboljšavo javnega prostora skupnosti ter Šenkovo hišo na Zgornjem Jezerskem 40 za ohranjanje ravnovesja med starim in novim.
Vseh 17 uspešno prenovljenih objektov kulturne dediščine smo zbrali in predstavili v monografiji Prenove, zgodbe o hišah. V njej je strokovna komisija med drugim zapisala, da bi si želeli družbenega konsenza, da je dediščina kakovost, in ne breme, ter strukturne podpore vsem, ki ohranjajo že izgrajen stavbni fond.
Priznanja Šole prenove bomo ponovno podelili prihodnje leto, zato vas že sedaj vabimo k prijavi primerov uspešno prenovljenih objektov kulturne dediščine.
Iskreno se zahvaljujemo vsem lastnikom kulturnih spomenikov in objektov kulturne dediščine v Sloveniji, ki imajo svoje stare hiše radi, zanje skrbijo in jim vlivajo novo življenje za prihodnja stoletja.
ak mesta, ulice, trga ali dvorišča – atrija daje mestu podobo urejenosti, domačnosti, pa hkrati tudi videz urbanosti. V Škofji Loki, ki ima sredneveško ulično zasnovo, že več let poteka projekt obnove tlakov v starem mestnem jedru. Pri tem se Občina Škofja Loka trudi v čim večji meri uporabiti lokalna gradiva ter uporabiti tehnike in načine polaganja kot so jih izvajali nekoč. Za tlak večine srednjeveških mest, tako pri nas kot po svetu, so bili uporabljeni rečni prodniki iz bližnjih rek, način polaganja pa imenujemo „mačje glave“.
